Lastnosti dušikovega amonijaka
Amonijski dušik se nanaša na dušik, prisoten v vodi v obliki prostega amoniaka (NH3) in amonijevih ionov (NH4). Vsebnost dušika v živalskih organskih snoveh je na splošno višja od vsebnosti rastlinske organske snovi. Hkrati je organska snov, ki vsebuje dušik, v gnoju ljudi in živali nestabilna in se zlahka razgradi v amoniak. Ko se torej vsebnost dušika v amonijaku v vodi poveča, se to nanaša na kombinirani amonijak, ki obstaja v obliki amoniaka ali amonijevih ionov.
Vir amonikovega dušika
(1) Mestna komunalna kanalizacija
Vir amonijevega dušika v vodi so predvsem produkti razgradnje organskih snovi, ki vsebujejo dušik, v gospodinjskih odplakah pod delovanjem mikroorganizmov.
Poleg tega se amoniak dušik ustvarja tudi med rastjo pridelkov in uporabo dušikovega gnojila ter se izpušča v mestno čistilno napravo ali neposredno v vodno telo s kanalizacijo.
(2) Amoniak in nitrit se lahko pretvorita drug v drugega
Amoniak v vodi lahko tvori nitrit pod delovanjem kisika in nadalje tvori nitrate. Hkrati se nitrit v vodi lahko pretvori v amonijak z mikrobnim delovanjem v anaerobnih pogojih.
(3) Določene industrijske odpadne vode, kot so koksanje odpadnih voda in odpadne vode iz sintetičnega amoniaka.
Kemični obrati, kot so gnojila, elektrarne in cementarne, v okolje oddajajo pline, prah in smog, ki vsebujejo amonijak; ob nenehnem izboljševanju življenjskega standarda ljudi je vse več zasebnih avtomobilov, veliko osebnih avtomobilov in različni modeli vozil, kot so tovornjaki, tudi v ozračje oddajajo določeno količino avtomobilskih izpušnih plinov, ki vsebujejo amonijak. Amonijak v teh plinih se raztopi v vodi, da nastane amoniak dušik, ki onesnaži vodno telo.
Vpliv dušikovega amonijaka na ekološko okolje
Glavni škodljivi učinki amoniakovega dušika na vodne organizme so prosti amonijak, ki je večkrat strupen kot amonijeve soli, in narašča s povečanjem alkalnosti. Strupenost za dušikov amonijak je tesno povezana s pH in temperaturo vode v bazenu. Na splošno so višji pH in temperatura vode, tem močnejša je strupenost. Škoda za ribe je podobna nitritu.
Škodljivost amoniakovega dušika za vodne organizme delimo na akutne in kronične. Nevarnosti kronične zastrupitve z dušikom z amonijakom so: zmanjšan vnos hrane, upočasnjena rast, poškodbe tkiva in zmanjšan transport kisika med tkivi. Ribe so občutljive na amoniak v dušiku v vodi, in ko je vsebnost dušika v amonijaku velika, bodo ribe umrle. Nevarnosti akutne zastrupitve z dušikom z amonijakom so: vodni organizmi kažejo vznemirjenje, izgubo ravnovesja v vodi, krče in celo hudo smrt.
